Market Breadth and VIX based indicators
Indikatorji so dveh vrst:
- zakasnitveni indikatorji – pojavijo se po začetku trenda, ko je smer trenda že nakazana, a ne še jasno razvidna za večino vlagateljev
- predčasni indikatorji – pojavijo se pred začetkom trenda, kar pomeni, da se trend že ni začel vzpostavljati in lahko traja nekaj časa, preden se to zgodi
Glavni model deluje na tedenskem nivoju in temelji na več indikatorjih:
- trenutna vrednost indeksa SPX in hitrost spreminjanja vrednosti indeksa (rate of change) – zakasnitveni indikator
- razmerje med 1-mesečno volatilnostjo VIX in 3-mesečno volatilnostjo VXV (t.i. indeks strahu – fear index) – zakasnitveni indikator
- merilniki razpoloženja vlagateljev (sentiment measures)
- razmerje med nakupnimi in prodajnimi opcijami (put in call options) – predčasni indikator
- indikatorji tržne širine (breadth measure) – predčasni indikator
- število delnic, ki dosegajo nove 52-tedenske vrhove oz. 52-tedenske najnižje vrednosti,
- razmerje med številom delnic, ki rastejo in padajo,
- razmerje med količino delnic, ki se na posamezen dan prodajo in kupijo
- oscilatorji (Williams %R, Stochastic) – zakasnitveni indikator
- indikator relativne moči RSI (Relative strength index) in drugi – zakasnitveni indikator
“There is nothing wrong with staying in cash for longer periods of time.”
Zakaj tedenski nivo sprejemanja odločitev glede nakupa oz. prodaje? Na ta način se izognem hitrim, impulzivnim odločitvam, ko na določen dan v tednu zgleda kot, da bo konec sveta in je zato potrebno takoj vse prodati, čez nekaj dni pa zopet vse kupovati. V veliko primerih se namreč zgodi, da se delniški trgi tekom tedna poberejo. Včasih sprejemam odločitve tudi tekom tedna, pri čemer mi pomaga pomožni model, več o njem tukaj.
Skratka, ko mi glavni model sporoča, da je potrebno iz trga izstopiti ali vstopiti, ga 100 % upoštevam.
Na podlagi teh indikatorjev sem ustvaril lasten model, ki vlagatelju omogoča pravočasen umik s trga, ko se le-ta začne pregrevati oz. preden pride do večjih padcev, hkrati pa mu omogoča pravočasen vstop na trg po večjih korekcijah, da tako ujame večji del rasti novega bikovega trenda.
Na spodnjem grafu predstavljam vse glavne indikatorje modela, ki signalizirajo, kdaj je smiselno vstopiti na trg in kdaj iz njega izstopiti. Zeleni trikotniki označujejo obdobja, ko je smiselno vlagati v delnice. Kjer teh oznak ni, je bolje stati ob strani in vlagati v denarne oz. obvezniške sklade.
Vlagatelj bi se ob uporabi mojega modela v večji meri izognil vsem trem medvedjim trendom, hkrati pa bi v obdobju 2003 – 2007 izkoristil skoraj 100 % rast indeksa, v obdobju 2009 – 2020 pa celo 270 % rast indeksa S&P500.
Na spodnjem grafu so označeni vsi trije večji medvedji trendi od leta 2000 do 2020, ki bi se jim vlagatelj v večji meri izognil, hkrati pa bi pravočasno vstopil nazaj na trg, ko bi bile razmere bolj ugodne.
Kako uporabiti model za pravočasen izstop iz delniških skladov?
V obdobju 2009-2020 bi izstopili iz delniških skladov v sedmih primerih. V vseh primerih se je indikator sprožil na začetku korekcije oz. medvedjega trenda. Seveda bi pri tem utrpeli manjše izgube (5 -12 %), vendar bi se hkrati izognili večjemu delu korekcije.
V korekciji, ki je nastopila konec leta 2018, je indeks S&P500 izgubil 20 %, vlagatelj, ki bi uporabljal moj model, pa le 6 %.
“Market always fools the majority; don’t be one of them.”
Najhitrejši medvedji trend v zgodovini, ki se je sprožil leta 2020 zaradi negotovosti ob zapiranju gospodarstev, je presenetil večino vlagateljev, saj so se počutili varno (market fools the majority). V paniki so prodajali praktično vse, od delnic do obveznic, niti zlato se ni izkazalo kot varna naložba. Najbolj varno je bilo pravočasno izstopiti iz trgov. Indeks S&P500 je izgubil 35 %, vlagatelj, ki bi uporabljal moj model, pa le 13 %. Obenem so se že pojavljali opozorilni znaki, ki so vlagateljem sporočali, da je smiselno zmanjšati izpostavljenost v delnicah.
“Market always finds a way of humbling you. When you get too greedy it is probably a time too sell.”
Hitremu padcu je sledil silovit odboj, ki je v celoti nadomestil izgubljeno in še več, saj so centralne banke preplavile svet s poceni denarjem, hkrati pa je bil vpliv epidemije na gospodarstvo veliko manjši, kot se je predvidevalo. Danes to vemo vsi. A takrat, marca 2020, ni bilo tako preprosto, saj je bil prisoten velik strah, volatilnost pa je bila izredno velika. Svet je bil na robu velike recesije. Prepričan sem, da bi veliko lažje spali, če takrat ne bi bili izpostavljeni delniškim trgom.
Ok, indikatorje lahko uporabim za izstop iz delniških trgov, kaj pa ponoven vstop? Kdaj je pravi trenutek? Ali model ponuja tudi to možnost?
Odgovor je DA. Model nas opozori tudi na to, kdaj je spet treba vstopiti na delniške trge. Na grafu spodaj so prikazani primeri redkih signalov od leta 2009 do 2020. Več takšnih signalov ko se pojavi v kratkem časovnem obdobju, močnejši je bikov trend, ki sledi.
Zadnji tak primer je bila maja 2020, ko se je končal najhitrejši medvedji trend v zgodovini delniških trgov. Indeks S&P 500 je od takrat do februarja 2021 pridobil okoli 35 %.
Pojavili so se tudi drugi signali, ki so temeljili na razpoloženju vlagateljev in jim sporočali, da se bliža čas za ponoven vstop v delnice. Prvi signali so se pojavili že v 6. tednu in 16. marca, dokončna, ključna potrditev pa je prišla maja 2020 (graf zgoraj).
Vlagateljem se rado zgodi, da izstopijo iz naložb ravno v trenutku, ko veliki institucionalni vlagatelji ponovno vstopajo na trg. Pri tem utrpijo velike izgube, čustveno so uničeni in prestrašeni, zato se tudi bojijo ponovno vstopiti na trg. Na trg tako vstopajo prepozno in pogosto ravno takrat, ko se “veliki” počasi že umikajo. In cikel se spet zavrti. Tako je bilo in bo na finančnih trgih.
“Nepredvidljivo” gibanje finančnih trgov je tako posledica pohlepa vlagateljev po velikih zaslužkih in na drugi strani strahu pred velikimi izgubami. Medvedji in bikovi trendi so posledica delovanja t.i. nevidne roke trga oz., drugače povedano, psihologije vlagateljev.
Ob uporabi pravih metod, modelov in pristopov je “nepredvidljivo” gibanje moč predvideti (se zavedam paradoksa), pri tem pa se ne zanašamo na lastne občutke, strahove in čustva, ki nas vodijo k napačnim odločitvam.
“When the time comes to buy, you won’t want to.”
Walter Deemer, Wall Street legend
Slovenian 
English