V tem blogu predstavljam zgodovino delniških trgov in glavne indikatorje modela, ki mi pomagajo pri sprejemanju odločitev, kdaj je smiselno investirati denar na delniške trge in kdaj je smiselno stati ob strani.
Spodnji graf prikazuje gibanje vrednosti najpomembnejšega ameriškega indeksa S&P500 oz. SPX, ki vključuje delnice 500 največjih ameriških podjetij iz različnih sektorjev. Od leta 1900 do leta 2021 je indeks dosegel 70000 % rast ( ne, to ni napaka).
Na prvi pogled je razvidno in hkrati očitno, da delniški trgi ves čas rastejo.
Vendar to ne drži.
Dobro poznan primer iz novejše zgodovine je pok dot-com balona leta 2000. Od vrha dot-com bikovega trga leta 2000 do konca velike finančne krize 2009 je minilo skoraj 10 let. V tem času vlagatelji niso ustvarili nobenega donosa, še več, po desetih letih so ustvarili veliko izgubo (okoli 50 %), sploh če so na trge vstopili proti koncu bikovega trenda leta 2000.
Če je vlagatelj vložil denar v S & P 500 leta 2000, je trajalo celih 13 let, da je z vloženim denarjem začel ustvarjati donos. S&P 500 je dosegel iste vrednosti šele leta 2013, vmes se je zgodila še velika finančna kriza (Great financial crisis). Vlagatelji so v obeh medvedjih trgih leta 2000 in leta 2008 izgubili okoli 50 % vrednosti svojih naložb.
V nekaj letih so trgi nadomestili in presegli izgube, ki so jih vlagatelji utrpeli med medvedjimi trendi. Navkljub temu, ti časi niso bili prijetni za vlagatelje, saj niso mogli vedeti, da se bo rast nadaljevala.
Dolgoročno trgi rastejo.
To je večinoma res, vendar dolgoročno pomeni, da skladi tudi po več desetletij ne ustvarjajo donosa. Zato je pomebno, da se zavedamo, da obstajajo časi, ko se splača investirati v finančne trge in so časi, ko je bolje stati ob strani.
Verjetno najbolj znamenit dogodek na finančnih trgih je velika gospodarska kriza (Great depression). Po vrhu leta , ki je bil dosežen leta 1929, so finančni trgi izgubili 90 % vrednosti. Trajalo je 25 let, da so leta 1954 finančni trgi zopet dosegli vrednosti iz leta 1929. Posledica velike finančne krize je vzpon nacizma v Nemčiji v 30 letih 19. stoletja in seveda 2. svetovna vojna. Šele 10 let po drugi svetovni vojni so si gospodarstvo in finančni trgi opomogli od posledic krize iz leta 1929.
Seveda to ni edini primer.
Manj znano obdobje v Ameriški zgodovini so sedemdeseta leta, ko sta naftna kriza in Vietnamska vojna terjali svoj davek. Indeks S&P500 od leta 1968 do leta 1982 ni ustvaril nobenega donosa. V tem času je indeks utrpel dva medvedja trenda, v katerih so vlagatelji zgubili od 30 do skoraj 50 % vrednosti svojih naložb.
Si lahko predstavljate frustracijo investitorjev?
Da ne bomo govorili samo o ameriških skladih, se ozrimo še v našo soseščino, na evropske trge.
STOXX 600 Europe (SXXP) je indeks, ki vključuje 600 evropskih podjetij. Leta 2000 je dosegel vrednost okoli 400 € na enoto, danes, 21 let kasneje je vrednost 411 €/enoto. V 21 letih indeks za vlagatelje ni ustvaril nobenega donosa. V finančni krizi leta 2008 pa so vlagatelji utrpeli okoli 60 % izgube na vloženih sredstvih.
Nemški indeks DAX, je podobno kot S&P500, po letu 2000 potreboval 13 let, da je zopet dosegel vrednosti iz tega obdobja.
Podobno kot evropski trgi, so jo odnesli trgi v razvoju t.i. BRIC – Brazilija, Indija, Kitajska in Rusija. ETF EEM, ki posnema gibanje delnic več kot 800 delnic podjetij iz območja BRIC, je potreboval 13 let, da je zopet dosegel vrednosti iz leta 2007.
Še slabše so jo odnesli skladi, ki posnemajo gibanje delnic Južno ameriških podjetij. Vrednost enot sklada EWZ je leta 2021 še vedno okoli 60 % pod najvišji vrednostjo, ki je bila dosežena leta 2008.
Ali bo ta sklad še kdaj dosegel vrednosti iz leta 2008?
Mogoče, nihče ne ve. Sklad EWZ je v obdobju od leta 2002 do 2008 dosegel neverjetno 1600% rast. Za primerjavo indeks S&P500 je v istem obdobju ustvaril okoli 100 % donose, kar seveda ni tako malo ampak še vedno bistveno manj kot EWZ. Pomembno je, da je vlagatelj osveščen in prepozna situacije, ko je smiselno vlagati tudi v sklade kot je EWZ.
link do storitev
Uporaba modelov Soča Investing
Na spodnjem grafu predstavljam glavne indikatorje modela, ki signalizirajo, kdaj je smiselno vstopiti na trg in kdaj iz njega izstopiti. Označeni so vsi trije večji medvedji trendi, ki bi se jim vlagatelj, ki bi vlagal na podlagi teh indikatorjev, v večji meri izognil in hkrati pravočasno vstopil nazaj na trg, ko so razmere bolj ugodne za ponoven vstop na delniške trge.
Ob uporabi našega modela bi se temu izognil, hkrati pa bi v obdobju 2003 – 2007 izkoristil skoraj 100 % rast indeksa. Malo je vlagateljev, ki bi bili pripravljeni celo desetletje opazovati, kako se jim zmanjšuje glavnica. V večini primerov bi obupali ravno v trenutku, ko bi bilo spet treba investirati denar na delniške trge. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj večina vlagateljev na trgu denar izgublja, peščica pa ustvarja donose. Indikatorji, ki sem jih ustvaril, pomagajo vlagatelju, da se pravočasno umakne s trga in nanj spet vstopi, ko je čas primeren.
Slovenian 
English